Opozorjena sem bila na zanimiv pogovor z Žigo Vodovnikom, docentom na katedri za teoretsko analitsko politologijo FDV.
Nekaj izsekov:
- Pričakovana starost ženske je na Japonskem 84 let. Pričakovana starost otroka, rojenega v Bocvani, je le 39 let (US Census Bureau, 2002).
- Znotraj EU-ja je vsaka krava deležna subvencije v višini 2,50 dolarja na dan, kar je več kot na dan zasluži 75 % Afričanov. Če se poigramo s številkami, potem lahko sklenemo, da si lahko vsaka evropska krava (vsako leto!) privošči potovanje okoli sveta. To si lahko privoščijo tudi krave na Japonskem, s to razliko, da (s 7.50 dolarjev subvencije na dan) lahko potujejo v poslovnem razredu (Cows Can Fly Upper Class on Common Agricultural Fare, Guardian, 30. september 2002).
- Vsak peti človek živi z manj kot enim dolarjem na dan. Prav tako gre vsak peti človek (800 milijonov ljudi) v posteljo lačen (UN Human Development Report, UNHDR, 2003).
- „Da bi privabili podjetje, kot je vaše, smo posekali gozdove, izsušili močvirja, preusmerili reke, preselili vasi … Vse to, da bi vi in vaše podjetje tukaj lažje sklepalo posle.“ (Oglas filipinske vlade v reviji Fortune)
- Trenutno je na svetu več kot 27 milijonov sužnjev (Anti-Slavery Press Release, 2002), četudi ne upoštevamo Marxove trditve, da je vsako mezdno delo enako suženjstvu.
- Po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) je po svetu 246 milijonov otrok (med 7 in 17 leti) prisiljenih delati. Od teh jih 171 milijonov dela v nevarnih delovnih razmerah, okoli 8,4 milijona pa jih je prisiljenih v vojskovanje, prostitucijo, pornografsko delo in druge nezakonite dejavnosti (ILO, Global March against Child Labour, 2003).
22 x ste se zatipkali:
Mesečna pokojnina za polno delovno dobo znaša na Kubi 8 (z besedo: osem) dollarjev. Make capitalism history - comunismo o muerte!
en DA in mnogi NE
FDV-jevska razlaga sveta se morda zdi smiselna zgodovinsko, ekonomsko in demokratično neizobraženim ljudem, ki pravih vzrokov zaradi pomanjkljivega znanja, večdesetletnega pranja možganov in šibko razvitih intelektualno-analitičnih sposobnosti niso sposobni povezati s posledicami. Preprosti in bedakom všečni* odgovori, ki jih demagoško ponuja intervjuvanec, vodijo zavedene (pravično) v še večjo revščino, nesvobodo in bedo.
Preberi MM-ja v današnjih Financah in prvi komentar pod njim, neizobraženi pisci pod intevjujem na straneh RTV Slo ga vsebinsko v celoti potrjujejo. Kakšen zaplankan in neizobražen white trash prihaja z naših fakultet, kot je FDV! Včasih bi se mi to zdelo grozno, zdaj pa pravim, da vsakdo dobi, kar si zasluži. Svet je s svojo tržnp meritokracijo zelo pravičen. Bedaki tudi v alterglobalističnem prerazdeljevalnem socializnu ostanejo revni, neizobraženost in neumnost sta namreč bili, sta in bosta vedno, v vseh sistemih, v visoki pozitivni korelaciji z revščino.
Namesto prebiranja FDV-jevskih demagogov rajši vsemite v roke knjige, ki so obvezno študijsko ćtivo na podobnih študijih na najboljših zahodnih univerzah. Nihče vas k ničemur ne sili, odločite se seveda lahko seveda tudi za neizobraženost, revščino, nesvobodo in revolucionarno jezo na cel svet.
*Op.: "The demagogue is one who preaches doctrines he knows to be untrue to men he knows to be idiots" - Henry Louis Mencken
Ilustracija je zavajajoca. Namiguje, da ima debeluh prevec, ker je vzel od lacnega. V resnici ima debeluh obilje, ker si ga je ustvaril, lacni pa ga nima, ker si ga ni.
Nobeni drzavi ni prepreceno, da bi se pobrala iz revscine. Revnim afriskim drzavam ne manjka niti moznosti niti naravnih bogastev niti ustreznega podnebja. Preden je prisel na oblast Robert Mugabe, je bil Zimbabve zitnica Afrike. Tudi Etiopija in Somalija sta nekoc ziveli v izobilju.
Problem Afrike je, da je povprecni IQ v pod-saharski Afriki manj kot 70. To je vec kot dve standardni deviaciji manj kot v razvitem svetu. Povprecen pod-saharski African je proti povprecnemu Slovencu nekaj takega, kar je povprecni Evropejec proti povprecnemu clanu drustva Mensa, ce ta clan ni Iris Mulej.
Iz dolocenih vrst moke pac ne more biti kruha. Tega ne moremo objokovati, tako kot ne moremo objokovati usode rib v oceanih, ki jih pojedo tune, in tako kot ne moremo objokovati usode simpanzov, ki jih ubije sosednje simpanzje pleme.
Nismo vsi ljudje enaki. Nismo vsi ljudje enako ljudje. Take statistike so brez pomena. Narod, ki se zna organizirati, ni reven. Narod, ki se ne zna, pa tak ostane. Tega se ne da spremeniti drugace kot tako, da bi posegli v njihovo genetiko in jih spremenili v nekaj drugega, kot so. To pa bi bil projekt podobne butalskosti, kot ce bi zeleli civilizirati simpanze.
Najbolje jim lahko pomagamo, ce jih enostavno pustimo tam, kjer so.
Matr sm hvaležen geografski dolžini in širini.
"Ilustracija je zavajajoca. Namiguje, da ima debeluh prevec, ker je vzel od lacnega. V resnici ima debeluh obilje, ker si ga je ustvaril, lacni pa ga nima, ker si ga ni."
Do sem se strinjam, za naprej pa si ne upam soditi, ker teme ne poznam.
Razlike je zelo lahko pojasniti že z ekonomijo. Ustvarjeno v enem ciklu je kapital, s katerim ustvarjamo v naslednjem. In tako naprej iz cikla v cikel, iz generacije v generacijo ... Tisti, ki ustvarjajo, ki ustvarjajo več in hitreje, kapital množijo eksponencialno, zato so tudi razlike med družbami v 100 letih že v eksponencialnih razredih.
Pri nas, v ekonomsko nepismeni družbi, smo še posebno mahnjeni na zamolčanje gornjega dejstva, ki sodi v osnove ekonomije. Meni še tako dobro znanje prav nič ne koristi, če nimam tudi nekaj 10.000 evrov v kapitalu (delovnih sredstvih), ki šele skupaj z znanjem omogočijo novo ustvarjanje, nov ustvarjalni in kapitalski cikel.
Nemško delovno mesto je v povprečju več kot dvakrat bolj kapitalizirano v primerjavi s slovenskim, primerjave z afriškimi pa bi bile katastrofalne.
Odtod razlike v ustvarjenem. Brez kapitala, ki ga niso ustvarili sami, so revni odvisni samo od dobre volje tujcev, ki bi morda kapital vlagali pri njih.
In še pripis: razvojni in blaginjski zaostanek za razvitim svetom, zaradi katerega je že sosednja Avstrija v povprečju še enkrat bogatejša, smo v teh logih nabrali v zgolj 50 letih.
Kdo je kriv za to razliko do sosede, debeli avstrijski kapitalist na desni, ki je 50 let izkoriščal jugoslovanskega socialističnega delavca na levi? V tem času, času socializma, nas vendar niso izkoriščali nobeni zli kapitalisti, ki bi bili krivi za razlike, kajne?
Ne, samo ustvarjali smo manj in počasneje od sosedov, to je vse.
Si bom dovolila navreči samo nekaj random thoughts, kot dodatek k vsemu zgoraj navedenemu:
- kakovost življenja se samo do določene točke ugotavlja izključno na osnovi prihodkov oz. imetja. Ko so osnovne potrebe zadovoljene, zelo močno vlogo igrajo tudi drugi faktorji: družina, vse ostale skupnosti, prosti čas, okolje (kot narava in kot družba) in mnogi drugi. Pri tem nima več smisla govoriti o tem, s koliko denarja nekdo živi: en nemški mulo bo v primerjavi z vrstniki definitivno revež, če mu starši ne morejo plačati ekskurzije. Mulo v Indiji bo kot lastnik čisto ta pravih čevljev lahko obveljal tudi za bogatega.
- V Nemčiji menda ene 3 milijona otrok živi pod pragom revščine in tudi stradajo. Niso pa zmeraj zato krivi leni ali nesposobni starši. Bogastvo kot rezultat truda in pameti je samo prozorna tolažba tistih, ki se bojijo izgube svojih privilegijev v dinamični družbi in ki potrebujejo otipljivo entiteto (meritokratija) kot razlog za uspeh in neuspeh. Tudi uspešnim se lahko orang zalomi (predstavljajte si, da imate to srečo, da so vas po večdnevnem assessment centru izbrali za sodelavca Deutsche Bank. Čez nekaj časa se vodstvo banke odloči, da je banka izredno uspešna in fajn služi in da bi bilo pametno, da malce shujša, da bo še bolj uspešna. Med prvimi odpustijo vas, ker ste prišli zadnji. Vmes vam je žena zanosila, vplačali ste prvi obrok za bajto, trg delovne sile pa je zasičen in banke novih sodelavcev ne rabijo. Po poklicu ste Bankkaufmann. Tja.) Obstajajo tudi dodatni ali čisto drugi razlogi - stvar je enostavno preveč kompleksna. V pravično meritokracijo nikakor ni priporočljivo verjeti. Tudi ta je samo ena od možnosti in predvsem samo maska za strah uporabnika izraza, da ga bo sistem kljub vsemu enkrat izpljunil.
- Trditev, da v Afriki ljudje ne presežejo IQ 70 ponuditi kot aksiom (kljub linku) izhaja iz enake pozicije in smrdi po Adolfu. Kakršno koli izrecno omenjanje, da gre za eno teorijo, ki bi lahko bila eden od razogov, bi bilo res pametno dodati.
- Znano je, da marsikatero darilo in marsikatera pošiljka v Afriko na njihovem lokalnem trgu spodrine domače izdelke, ki ne morejo biti tako poceni, kot subvencionirani evropski ali celo brezplačni prispevki. Kaj, če bi tudi Afričani želeli delati, pa ne morejo, ker njihovih izdelkov nihče ne kupuje?
Tudi če ne bi hoteli: nikjer ne piše, da je delo vse. Če bi imeli pametne ljudi na pravih mestih, bi konec koncev lahko veliko njih živelo na osnovi bogastva naravnih virov. Tudi Gadafijevo ljudstvo ima koristi od nafte...
alcessa, odgovor bo zelo kratek, IDEALNEGA SISTEMA NI, zato zaman polemiziraš z idealno tržno meritokracijo, ki ne obstaja. Ni, tega ni, ni idealnega sistema, so samo relativno boljši in slabši, pravičnejši in manj pravični. V vsakem lahko potegneš kratko, različne so samo verjetnosti tega.Svet ni črno-bel, pač pa v mnogih odtenkih sive, pri čemer popolne beline ni. Primerjamo različne odtenke sive barve. Menda se blišaš 35. letu, torej ne bo problem razumeti. :))
Zgoraj omenjena rasna teorija je na tankem ledu, ker, kolikor mi je znano:
1) je IQ posameznika zelo odvisen od izobrazbe, okolice, življenja v različno razviti družbi, ki bolj ali manj stimulira sive celice ipd.
2) afroameričani v ZDA glede tega ne odstopajo od svojih sodržavljanov, faktor torej ni rasa, pač pa življenje v različno razvitih družbah.
Tomaž,
bom še jaz kratka:
- statistično gledano ni zelo verjetno, da nekdo, ki uporablja izraze kot so "zelo močno vlogo igrajo tudi drugi faktorji", "Niso pa zmeraj zato krivi...","Obstajajo tudi dodatni ali čisto drugi razlogi - stvar je enostavno preveč kompleksna" v tako kratkem besedilu na svet gleda črno belo. To dejstvo o mojem pojmovanju bi sicer lahko izrecno navedla, pa se mi zdi več kot očitno. Lepo pa izpade, če kdo tako očitne stvari ponovi za mano, sploh zdaj, ko drvim proti 35emu :-)
- bližaš se piše z ž-jem (da ne bo pomote: še zmeraj se/te predvsem hecam)
- v zvezi z IQ-jem se čisto strinjam in najraje bi od vsakega zahtevala, da kaj podobnega navede, PREDEN reče kar koli v zvezi s kakršno koli skupino ljudi. Ne vem, kako razgibane so današnje življenjske zgodbe, ampak pozoren samoopazovalec bo vedel, da celo pri njemu samemu IQ (torej output kot vidna manifestacija morebitne relativno nespremenljive kapacitete) lahko fajn zaniha :-)
- v zvezi z meritokratijo: citirala sem tvoj komentar in ne svojega mnenja. V bistvu je večina tvojega komentarja spev meritokratiji. Ne da? :-)
Ja, tudi mene je najbolj zbodla trditev o nizkem IQ-ju vseh Africanov (najprej sem napisala "Americanov"--le kaj to pomeni?); sploh zato, ker v komentarju ni bilo nikjer govora o tem, kako zahodni/beli svet izkorisca/ je izkoriscal afriske naravnih dobrine, delovno silo itd.
(privatno sporočilo v nadaljevanju)
Veš, kaj je krivica? Da bo vedno več publicitete in reklame deležen nek prezira vreden šarlatan in demagog Žiga Vodovnik, kot jo bo kdajkoli Dušan Kastelic, ki vse, kar dela, dela 200% kompetentno, profesionalno in perfekcionistično.
Malo se razglej po povezavi spodaj.
http://www.bugbrain.com/ck/
"Kakovost življenja se samo do določene točke ugotavlja izključno na osnovi prihodkov oz. imetja. Ko so osnovne potrebe zadovoljene, zelo močno vlogo igrajo tudi drugi faktorji: družina, vse ostale skupnosti, prosti čas, okolje (kot narava in kot družba) in mnogi drugi. Pri tem nima več smisla govoriti o tem, s koliko denarja nekdo živi: en nemški mulo bo v primerjavi z vrstniki definitivno revež, če mu starši ne morejo plačati ekskurzije. Mulo v Indiji bo kot lastnik čisto ta pravih čevljev lahko obveljal tudi za bogatega."
Govoriš o primerjalnem "bogastvu", ki obstaja v vsaki družbi, kjer obstajajo razlike, ne glede na to, ali gre tej družbi materialno dobro ali ne. Če predlagaš, da je primerjalno bogastvo tisto, kar je najbolj pomembno, potem je edina logična rešitev tista, ki jo je vpeljal socializem - namreč, da postanemo vsi reveži. Če smo vsi prisiljeni biti reveži, potem noben ni bolj bogat in ni razloga, da bi se sekiral, ker je sosed bogatejši.
Mislim pa, da je precej dobro dokazano, da prisiljena enakost ne vodi k družbeni produktivnosti, ker ne motivira tistih nekaj odstotkov ljudi, ki so najsposobnejši in katerih produktivnost družba najbolj potrebuje, ker je teh nekaj odstotkov ljudi sposobnih družbo produktivno organizirati. Če družba ne nagrajuje sposobnosti organiziranja ljudi - kar nagrajuje kapitalizem - potem družba ne bo dobro organizirana in bo ostala revna. Če je družba revna, pa to pomeni, da ni zdravil, da ni zabave, da ni potovanj, da je zdravstvo slabo. Na splošno, družbena revščina pomeni, da ni rešitev za majhne človeške želje in potrebe. Družbeno bogastvo ne pomeni nič drugega kot to, da obstajajo rešitve za te majhne stvari.
Da je nepomembno imeti rešitve za majhne človeške probleme, težko trdiš. Določen nivo civilizacije je potreben vsaj zato, da preživimo zimo. Če ti pa zime niso všeč, in kapitalizem tudi ne, se lahko pa s svojimi somišljeniki preseliš na kak priljuden tropski otok, ustanoviš tam kolonijo in poskusiš srečo. Dokler ne bo bolezni in nesreč, boste srečni in daleč stran od težav razvitega sveta. Vseskozi pa boste soočeni z malimi človeškimi problemi, ki se jim z drugo besedo reče revščina.
To je družbeno bogastvo: koliko malih človeških problemov povprečen človek v tej družbi ima. Za povprečnega Američana je teh malih človeških problemov malo. Seveda pa rešitve za milijon malih problemov človeku ne preprečujejo, da ne bi imel velikih. Ampak za te pa je odgovoren sam, saj si jih običajno zakuha sam.
Bogastvo ne rešuje človekovih velikih problemov. Bogastvo reši samo milijon malih problemov, ki človeku omogočajo, da se lahko ukvarja z velikimi. Ali da jih zanemarja. Kakor hoče.
Dejstvo je, da ti bogastvo da svobodo, ki ti je revščina ne.
"Tudi uspešnim se lahko orang zalomi (predstavljajte si, da imate to srečo, da so vas po večdnevnem assessment centru izbrali za sodelavca Deutsche Bank. Čez nekaj časa se vodstvo banke odloči, da je banka izredno uspešna in fajn služi in da bi bilo pametno, da malce shujša, da bo še bolj uspešna. Med prvimi odpustijo vas, ker ste prišli zadnji. Vmes vam je žena zanosila, vplačali ste prvi obrok za bajto, trg delovne sile pa je zasičen in banke novih sodelavcev ne rabijo. Po poklicu ste Bankkaufmann. Tja.) Obstajajo tudi dodatni ali čisto drugi razlogi - stvar je enostavno preveč kompleksna. V pravično meritokracijo nikakor ni priporočljivo verjeti."
Kar si opisala, je primer naivnosti, ne pa nepravičnega sistema. Kdo pa pravi, da se "merit" meri po tem, kako uspešen si na faksu in ali so te zaposlili v Deutsche Bank? Tukaj govoriš o človeku, ki je naivno pričakoval, da bo imel pri Deutsche Bank kar doživljenjsko garantirano službo, in si je že v prvem letu zaposlitve nespametno obesil na glavo breme hiše in nosečo ženo. To ni žrtev nemeritokratične družbe, pač pa žrtev lastne nespameti! Hišo se kupuje, ko imaš denar, in otroke se ima, ko jih lahko spodobno preživiš, tudi če leto ali več ne boš imel službe. To bi bilo spodobno planiranje, ne pa ta naiven skok, kot si ga opisala!
Ta človek je dobil točno tisto, kar je iskal: meritokracijo. Če se ga na trgu ne rabi, to pomeni, da je študiral nekaj nepotrebnega. To pomeni, da je zafušal svojo prihodnost. To pomeni, da ni planiral. To pomeni, da je študiral nekaj, česar se je izkazalo da nihče ne rabi, in zdaj plačuje za svojo nespamet.
Kaj misliš, da se ljudi nagrajuje po tem, koliko so pridni in poslušni, ali kaj?
Nagrajuje se jih po rezultatih!
"Trditev, da v Afriki ljudje ne presežejo IQ 70 ponuditi kot aksiom (kljub linku) izhaja iz enake pozicije in smrdi po Adolfu. Kakršno koli izrecno omenjanje, da gre za eno teorijo, ki bi lahko bila eden od razogov, bi bilo res pametno dodati."
Dopuščam možnost, da povprečen IQ v državi ne vpliva na ekonomski potencial in stabilnost države.
Dopuščam možnost, da na ekonomski potencial in stabilnost vplivajo čisto drugi faktorji, ki nimajo zveze z inteligenco.
Se mi zdi pa precej neverjetno. :)
Da je IQ povprečnega pod-saharskega Afričana 70, je dejstvo. Dokazano z veliko testi. Tudi s testi, ki so jih naredili Afričani, da bi pravično stestirali druge Afričane.
Povprečen IQ Američana z delno afriškim poreklom je 85.
Povprečen IQ Američana z evropskim poreklom je 100.
Povprečen IQ Azijcev je 105-110.
Povprečen IQ Žida - katerega starši so verjetno preživeli večstoletno preganjanje v Evropi in nato še holokavst - je 110-115.
Ne rečem, da tudi dežele z nizkim povprečnim IQ ne morejo dobro funkcionirati. Mislim pa, da je verjetnost tega fenomena manjša.
"Znano je, da marsikatero darilo in marsikatera pošiljka v Afriko na njihovem lokalnem trgu spodrine domače izdelke, ki ne morejo biti tako poceni, kot subvencionirani evropski ali celo brezplačni prispevki. Kaj, če bi tudi Afričani želeli delati, pa ne morejo, ker njihovih izdelkov nihče ne kupuje?"
Če bi bilo tako, bi bil to le še en razlog, da se ne vpletamo in jih pustimo na miru.
Drugače pa, razmisli. Na kak način se inteligentna družba laže pobere iz revščine: s pomočjo in darili, ali brez njih?
Mislim, da ti manjka informacij o delovnih navadah Afričanov. Ljudje so že poskušali v Afriki odpreti tovarne, ki bi lahko družbam pomagale se pobrati. Predlagam, da si najdeš informacije o tem, zakaj ti poskusi niso uspeli - so pa dobro uspeli poskusi v Aziji...
Zakaj so štumfi, kozarci in telefoni "Made in India", "Made in Taiwan" in "Made in China", ne pa "Made in Cameroon"?
Premisli o tem.
"Tudi če ne bi hoteli: nikjer ne piše, da je delo vse. Če bi imeli pametne ljudi na pravih mestih, bi konec koncev lahko veliko njih živelo na osnovi bogastva naravnih virov. Tudi Gadafijevo ljudstvo ima koristi od nafte..."
Res je! Pametne ljudi pa bi najlaže dobili na prava mesta tako, da bi nagrajevali tiste, ki dobro organizirajo ljudi in kapital. Kar pomeni, če bi imeli dober sodni sistem, stabilno državo in spoštovanje do zasebne lastnine in svobode, kar bi vsakemu interesentu z nekaj kapitala omogočilo investirati in se preizkusiti v igri organizacije sredstev.
Dokler pa sodnega sistema, stabilne države in spoštovanja do lastnine ni, zakaj bi se kdo trudil?
"1) je IQ posameznika zelo odvisen od izobrazbe, okolice, življenja v različno razviti družbi, ki bolj ali manj stimulira sive celice ipd."
Obstaja korelacija med IQ in izobrazbo, ampak vzroki grejo bolj v smeri da IQ povzroča izobrazbo, kot pa obratno. Kaže, da izobrazba res lahko zviša IQ, vendar marginalno.
Definitivno izobrazba ne povzroča razlik v IQ v velikosti ene standardne deviacije, razlika v IQ med Afričani in Evropejci pa je kar dve standardni deviaciji, ne eno.
Za primer, tudi na Južnoafriških univerzah je povprečen IQ belih študentov bistveno višji (po spominu ranga ene, mogoče dveh standardnih deviacij) kot povprečen IQ črnih.
Razlike so bile manjše le pri študiju matematike in fizike - predmetov, ki jih preprosto ni mogoče razumeti brez visokega IQ.
"2) afroameričani v ZDA glede tega ne odstopajo od svojih sodržavljanov, faktor torej ni rasa, pač pa življenje v različno razvitih družbah."
Ni res. Razlika med afroameričani in belci je eno standardno deviacijo, to je 15 točk. Povprečen IQ črncev v Ameriki je 85. Pri tem je treba upoštevati, da jih ima večina med svojimi predniki belce.
Vsi podatki so iz knjige Race and Differences in Intelligence, ki je sama povzetek več tisoč IQ testov izvedenih v zadnjih nekaj desetletjih na vseh celinah in v veliko okoliščinah.
Ker sam nisem profesionalec na tem področju, ne bom dejal, da so ti rezultati neizpodbitni. Verjamem pa, da so resnični in da jih bo izpodbiti precej težko.
Niso pa seveda popularni.
Denis, spet bom kratka:
- rekla sem, da je od neke točke naprej bogastvo relativno. Tega se je enostavno treba zavedati, ko govorimo o teh stvareh in to ločevati. To je vse, kar sem s tem mislila. Vse drugo so tvoje izpeljave. Hkrati poudarjam, da je treba revščino pod to točko aktivno odpravljati in to ne samo v Afriki.
- o socializmu in poenotenju vseh na enem nivoju revščine ne samo da nisem govorila, tudi pomislila nisem nanj. Vse ostalo so tvoje izpeljave. Odklanjam pa (s strahom pogojeno) zatrjevanje, da se neuspeh vseh ljudi da razložiti s preprostimi, oprijemljivimi razlogi. Torej očitno krivdo. To si upam odklanjati kot oseba, ki v kapitalizmu že od nekdaj izredno dobro uspeva.
- iz neke življenjske zgodbe sklepati, da je bil njen glavni aktor naiven, je še zmeraj slepo zagovarjanje meritokratije in prevaljevanje krivde na to osebo in meni še zmeraj diši kot izraz strahu, sorry. Predlagam, da si moj primer POZORNO prebereš in razmisliš o njem. O tem, da se ljudi odpušča, da delnice bolje stojijo, si že slišal, ne da? Tudi o tem, da veliko ljudi dobro premisli, preden se odločijo za neko izobrazbo in da marsikdo pač preveri, a obstajajo prognoze o razvoju delovnega trga točno za njegov poklic tudi?
- o IQ-ju ne bi več, OK?
- Denis, sama ne kupujem izdelkov iz Kitajske, Tajvan ipd., če se le da. Razlog: kakovost je daleč pod tisto, ki jo potrebujem. Raje dam malce več denarja. Tako na hitro, "brez ljubezni" in ob neupoštevanju človekovih pravic ter varstva okolja stvari izdelujejo predvsem v komunističnih okoljih (državah bivšega vzhodnega bloka, uradno še zmeraj komunističnih državah itd. Saj veš).
- Ponavljam: če imajo afriške države dovolj naravnih virov, potem ni razloga, da sprejemajo naše vzorce. Dovolj bi bilo, če bi prihodke od virov vsaj približno pametno porazdelili (kar pa se ne bo nikoli zgodilo, vem). Kdor je bogat, mu ni treba delati.
Mah, ne da se mi ...
Denis, vprašaj se, kaj sploh merijo IQ testi, sposobnosti, ki so prirojene ali priučene? Si že kdaj reševal kakšnega? Če si, ti bo jasno, zakaj prikazujejo slabše rezultate za nekoga, ki ni odraščal v zahodni družbi. Vrzi člana Mense v puščavo, kjer preživijo ljudje z IQ80. Kljub svojemu IQ-ju bo crknil kot pes.
IQ testi merijo dejansko zahodni civilizaciji prilagojeno funkcionalno pismenost, ne pa naravne, genetsko pogojene inteligence.
...
Sestavni del vseh IQ testov so naloge s piktogrami, različnimi geometričnimi liki. Človek v zahodnem svetu odrašča z njimi, začenši s prometnimi znaki, logotipi, you name it, na vsakem koraku so, zato so mu domači.
Pokaži jih nekomu iz puščave in KOT JEZIK mu bodo domači kot tebi kitajske pismenke.
Kako naj torej reši IQ test z enakim rezultatom?
Kaj v trditvah Vodovnika ne drži?
"Ja, tudi mene je najbolj zbodla trditev o nizkem IQ-ju vseh Africanov (najprej sem napisala "Americanov"--le kaj to pomeni?); sploh zato, ker v komentarju ni bilo nikjer govora o tem, kako zahodni/beli svet izkorisca/ je izkoriscal afriske naravnih dobrine, delovno silo itd."
V mojem komentarju tega ne pise, ker je neumnost. Dokler je zahodni, beli svet izkoriscal afriske naravne dobrine, tako da je dezele dobesedno zavzel in jih komandiral, je tistim dezelam slo v redu.
Ali sploh poznas npr. zgodovino Zimbabveja v zadnjih 30 letih? Ali ves, kaj je Robert Mugabe naredil za tamkajsnje ljudi? Ali ves, zakaj je zdaj Zimbabve reven? Zakaj ljudje tam zivotarijo z lovljenjem divjadi po gozdovih, medtem ko so pred nekaj desetletji imeli hrane toliko, da so jo izvazali?
Zato, ker so pred revolucijo s farmami upravljali profesionalni farmerji, ki so slucajno bili beli, pod Mugabejevim rezimom pa so zemljo nacionalizirali in jo dali v upravljanje ljudem, ki o kmetijstvu nimajo treh cistih - so pa prijatelji rezima in so slucajno crni.
Podobne zgodbe so se razpletle sirom Afrike. Ko so se kolonialci odstranili, bi se lahko vsaj nekje razvila kaksna stabilna, bogata demokracija. Pa se ni.
Kaj je delal zadnja desetletja zahod, ce ni ves cas poskusal Afriki pomagati? Pomisli na ekonomske sankcije, ki so bile uvedene proti Juzni Afriki, da so na koncu ukinili apartheid. In zdaj, ko so ga ukinili - kdo je zdaj na oblasti? Celotna vlada s predsednikom na celu verjame, da HIV ne povzroca AIDS-a in da je to samo politicna zarota zahoda proti Afriki. Sklicujejo konference, na katere vabijo Dr. Duesberga in podobne, da razlagajo svoje alternative razlage vzrokov za AIDS (kar naj bi bile po njihovem droge in homoseksualnost), svoj narod pa ucijo "ozdraviti" od AIDSa tako, da se je cebulo in druge tradicionalne zvarke.
Zamenjala se je torej bela vlada s crno - in to je zdaj napredek, ki ga dobimo? Drzava, v kateri gre glavni minister na sodisce, ker je posilil zensko, za katero ve, da ima HIV, on pa rece glede posilstva, da "saj je sama hotela, ker je imela obleceno krilo" in glede HIVa, da "saj se je potem stusiral" - in potem je oproscen?
To je napredek? Sem pelje ta lepa enakost, ta lepa demokracija?
"Denis, vprašaj se, kaj sploh merijo IQ testi, sposobnosti, ki so prirojene ali priučene? Si že kdaj reševal kakšnega? Človek v zahodnem svetu odrašča z njimi, začenši s prometnimi znaki, logotipi, you name it, na vsakem koraku so, zato so mu domači."
Testirali so afriske otroke pred solo, potem pa stiri leta kasneje otroke iz iste skupine, potem ko so hodili stiri leta v solo, in otroke iz iste skupine, ki niso hodili v solo. Na zacetku je bil IQ vseh okoli 60. Po stirih letih je bil IQ solanih okoli 64, IQ nesolanih pa se vedno okoli 60.
Stirje razredi osnovne sole so jim torej zvisali IQ iz priblizno 60 na priblizno 64. Medtem imajo otroci v Evropi in ZDA ze v izhodiscu IQ okoli 100.
Ignoriras tudi ugotovitve, ki sem jih ze zapisal:
"Za primer, tudi na Južnoafriških univerzah je povprečen IQ belih študentov bistveno višji (po spominu ranga ene, mogoče dveh standardnih deviacij) kot povprečen IQ črnih."
Ter o stanju v ZDA:
"Razlika med afroameričani in belci je eno standardno deviacijo, to je 15 točk. Povprečen IQ črncev v Ameriki je 85. Pri tem je treba upoštevati, da jih ima večina med svojimi predniki belce."
Ter o Zidih:
"Povprečen IQ Žida - katerega starši so verjetno preživeli večstoletno preganjanje v Evropi in nato še holokavst - je 110-115."
Sorry, ampak v tej temi si ti tisti, ki zanika resnico. Verjeti zelis v enakost vseh ljudi, kar pa je zal bolj idealisticno kot pravilno.
Africani, Evropejci in Azijci smo se razvijali drugace in pod drugacnimi evolucijskimi pritiski. Tisti, katerih predniki so migrirali skozi podrocja, kjer so morali preziveti trdo zimo, so bili pod pritiskom evolucijske selekcije na sposobnosti abstraktnega razmisljanja in planiranja. Tisti, katerih predniki niso sli skoz to selekcijo, pa teh sposobnosti niso razvili v enaki meri. Da je ravno razmisljanje in dolgorocno planiranje tisto, kar manjka dezelam sirom Afrike, je razvidno prakticno iz satelita.
Znajo pa preziveti v puscavi, to pa res. Ampak kako jim bo to pomagalo zgraditi civilizacijo? Kar je tocno tisto, o cemer govorim.
Drugace pa, da, sem resil veliko stevilo IQ testov, sem sodeloval pri njihovi administraciji; sem dolga leta razmisljal o tem, kaj inteligenca je in kaj inteligenca ni; in vem precej o tem, kaj IQ je in kaj pomeni, in cesa ne.
Povprecen IQ 70 v doloceni drzavi ne pomeni, da tam ni nikogar inteligentnega. Pomeni pa, da je tisto, kar je pri njih nadarjen (zgornja 2% populacije) tisto, kar je pri nas povprecen (IQ 100), in pomeni, da je tisto, kar je pri nas nadarjen (zgornja 2% populacije), tisto, kar je pri njih neverjetno redek in izjemen (IQ 130).
Mi je zelo zal, ampak ce bi bila v Sloveniji distribucija IQ-jev taka, bi bilo se dosti huje, kot je zdaj. :) V bistvu bi bila situacija - hm - bi to lahko bilo? Podobna kot v Afriki? :)
Pa dobro, a zmore kdo razen polivanja z gnojnico navesti argumntirano eno samo zmoto ali kaj drugega kar v trditvah Vodovnika ne drži?
Denis, kako izmeriš naravno inteligenco nepismenega človeka? ;-)
Bolj ploska desnim libertarcem, višji IQ ma?
Ko zmanjka argumentov...
Konkreten odgovor na Denisovo pisanje bi zahteval veliko preveč prostora (in energije, če sem poštena), kot (najbrž) predvidevajo okvirji blogov, zato samo nekaj replik:
"Ilustracija je zavajajoča. Namiguje, da ima debeluh preveč, ker je vzel od lačnega. V resnici ima debeluh obilje, ker si ga je ustvaril, lačni pa ga nima, ker si ga ni."
Ok, logično na prvi pogled. Pa je res? Ta stavek v resnici ne pove ničesar in ne more služiti kot argument za legitimnost debelega kapitalističnega trebuha. To, kar pove, ni vzrok za stanje, je le njegov opis. Potrebno se je vprašati, zakaj/kako si je debeluh ustvaril obilje, lačni pa ne? Reči, da je tako zato, ker je pač tako, ali ker so ljudje preprosto leni, je banalen in ingnorantski pristop k problemu. Ne glede na to, ali mizerno plačani delavci v raznih "fabrikah z dimniki" v delo vložijo več ali manj energije kot menedžerji s plačami, ob katerih bi še Salomon zardel, so razlike prevelike. Kakorkoli, da ne zaidem s poti: debeluh nima obilja zato, ker si ga je pač ustvaril, ampak zato, ker je imel možnost, da si ga ustvari.
Možnosti ljudi pa so zelo različne. Nekomu, ki se rodi v bogati družini, je svoje potenciale občutno lažje razviti kot nekomu, ki se rodi v revni družini. Njegovo obilje je torej omogočeno s tem, da v nasprotju z revežem izhaja iz boljših okoliščin. Svojih sposobnosti lahko celo ne razvije in vse življenje živi na račun svojih staršev. Kako lahko torej rečemo, da si je obilje ustvaril sam? Poleg tega lahko gremo še dlje in se vprašamo, kako so starši tega otroka prišli do svojega gmotnega premoženja, nato njihovi starši etc., in če je bila ta lastnina pridobljena legitimno.
Kakorkoli, o tem, da si je nekdo obilje ustvaril sam, lahko govorimo samo v primeru, da imajo ljudje enake možnosti. Otrok ni sam kriv, če se rodi bogatim ali revnim staršem. Zato ni pravično, da ima bogati otrok možnost za razvitje svojih talentov, revni otrok pa ne. In da ne bo pomote, ne govorom o tem, da "postanimo vsi reveži". Logično je, da med ljudmi materialne razlike so in vedno bodo. A dejstvo je, da so današnje skrajnosti v teh razlikah in ignoranca do njih presegle mejo človeškega dostojanstva, marsikje pa celo eksistenčnega minimuma.
Podobno je pri ljudeh z višjo inteligenco ali tistih, ki so imeli pri izbiri poklica bolj "srečno roko". Tukaj gre seveda za nek drug aspekt neenakosti (a pri inteligenci vseeno za okoliščine, za katere človek sam nima nobenih zaslug, ravno tako kot pri bogatih starših), ki nas privede do drugega problema; do različnega vrednotenja različnih (oziroma do razvrednotenja nekaterih) vrst dela:
"Če se ga na trgu ne rabi, to pomeni, da je študiral nekaj nepotrebnega. To pomeni, da je zafušal svojo prihodnost. To pomeni, da ni planiral. To pomeni, da je študiral nekaj, česar se je izkazalo da nihče ne rabi, in zdaj plačuje za svojo nespamet."
"Nepotrebne" vede oz. poklici bi se zlahka izkazali za precej pomembne takrat, ko bi umanjkali, poleg tega pa se potrebe v času spreminjajo. Vsi pač nimamo interesa za študij na "prvo žogo", zgolj zato, ker bi naj v današnjem času prinašal denar; zgolj zato, da se bomo lahko čez nekaj let čim boljše prodali na trgu, da bomo uporabni za mašinerijo kapitalizma. Nekateri študiramo zato, ker nas to, kar študiramo, zanima (kar seveda ni nezdružljivo z dobičkonosnimi poklici, saj se razumemo?). Nekateri ne študirajo, ker jih ne zanima. Pa kaj? Človek vendar velja več kor le več kot le ocena na lestvici vnovčljivosti njegove poklicne usmeritve oziroma delovne sposobnosti. Pa smo tukaj:
"Iz določenih vrst moke pač ne more biti kruha. Tega ne moremo objokovati, tako kot ne moremo objokovati usode rib v oceanih, ki jih pojedo tune, in tako kot ne moremo objokovati usode šimpanzov, ki jih ubije sosednje šimpanzje pleme.../...Nismo vsi ljudje enaki. Nismo vsi ljudje enako ljudje.../...Verjeti želiš v enakost vseh ljudi, kar pa je žal bolj idealistično kot pravilno."
Primeri v stilu "veliki pač žrejo manjše"in "naravna selekcija" ne morejo biti prenosljivi na človeško družbo. Kakor hitro smo začeli operirati z moralnim vrednotenjem in etiko, smo vez z "naravno prehranjevalno verigo" pretrgali do te mere, da takšno obravnavanje ljudi enostavno ne more biti sprejemljivo, ker ni etično. Če se sklicujemo na argument narave, potem bi lahko prepustili usodi tudi invalide in pohabljence, pač, saj močnejši preživi, kajne? A tega ne storimo in tega nočemo storiti. Sicer pa mislim, da nihče ni hotel govoriti o popolni enakosti ljudi. Desetletnemu otroku je jasno, da to ni možno. Gre za enakost vrednosti vseh ljudi, za moralni in ne naravni pojem. Kar pa seveda ni idealistično, ampak edino pravilno. Ne morejo na eni strani sveta ljudje umirati za lakoto, medtem ko nekateri sedijo na zlatih sekretih. Nenazadnje smo vsi ljudje bitja, ki samim sebi nekaj pomenimo, imamo svoje želje, strahove, pričakovanja, želimo živeti svoje življenje. In tukaj smo vsi enaki. Tvoja trditev, da "vsi ljudje nismo enako ljudje" je prav odbijajoče diskriminatorna in namiguje na to, da te obravnavanje ljudi kot sredstev za dosego cilja ne moti. A pomisli, civilizacija bi morala biti orodje človeka in ne obratno.
Dejstvo je, da idealen politični sistem ne obstaja. A dejstvo je tudi, da kapitalizem ni optimalen.
Pa srečno.
Meni se zdi odgovor dečve odličen. Sem pa v dvomu, da bo pošast z imenom Denis Bider kaj ganil. A vredno se je oglasiti zaradi drugih.
Objavite komentar